Odgovornost do sebe in drugih

Zadnje dni lahko slišimo napade na tiste, ki so proti ukrepom in proti ceplenju in to od najvišjih državnih predstavnikov kot sta npr. izraelski in francoski premier in marsikdo se še najde v tem košu. Pravijo, da je neodgovorno do drugih in do starejših, če se ne cepimo. Na kaj nas že to spominja?

Na cerkev, ali ne?
Veke so nas strašili, da se spodobi živeti za druge. Ali z drugimi besedami, da se moramo žrtvovati za druge. Kaj to v resnici pomeni?
Žrtvovati se, pomeni, da zanemarimo sebe. Se pravi sebi delamo škodo, saj ne poslušamo sebe, ampak druge, ki nam vsiljujejo svoja pravila. Ali pri temu dejansko pomagamo drugim, ko se žrtvujemo zanje?
V resnici jim škodimo! Kako, se boste vprašali?
Zelo preprosto. Ko se žrtvujemo, jim v resnici ne želimo pomagati, a jim vseeno pomagamo, na račun sebe, ali ne? Oni mislijo, da jim pomagamo iz srca, da smo pristni pri našemu početju. V resnici si v srcu želimo povsem nekaj drugega. Torej jih “zajebemo”. Zlažemo se jim. Prodamo jim laž. Kar je povsem nasprotno od pristnosti.
S tem škodimo sebi, ker ne delamo v skladu s srcem in njim, ker jih “zaslepimo”, saj jim nudimo zlagano pomoč. Torej škodimo sebi in stvarstvu!

Da se vrnemo k odgovornosti. Ali je človek, ki v svoje telo vbrizga spojino, ki je sploh ne pozna, odgovoren?
Tej spojini pravijo cepivo. Vendar cepiva se testira vsaj 12 let preden se jih da v splošno uporabo in ne 6 mesecev kot je s cepivi s katerimi nas danes posiljujejo. Se pravi to sploh še ni cepivo, to je šele eksperimentalna spojina, ki je morda potencialno cepivo.

Včasih smo bili plačani, če smo se prijavili kot testni zajčki cepiv ali bilokaterih zdravil. Obenem so ta potencialna cepiva bila že predtem testirana, in to je bila večinoma končna faza testiranj. Vendar že tu se pojavlja vprašanje, koliko je bilo odgovorno od nas, da smo ponudili svoje telo za jurja ali dva, kolikor so nam pač plačali? Ali nas ne to spominja na prostitucijo?

Danes pa nas posiljujejo, da si to tekočino polno, raje ne bom povedal česa, vbrizgamo vase, in da smo neplačani testni zajčki in to že v začetni fazi samih testiranj.
Ali je to odgovorno od njih, ki nas v to silijo? In ali je to odgovorno od nas, ki na tak način posiljujemo svoje telo in se gremo prostitucije, v imenu zdravja?
Torej ali je odgovorno od nas, da si v telo vbrizgamo to eksperimentalno spojino, s katero nas posiljujejo po vseh mogočih medijih in to po uglednih medijih? Ne vem, če se zavedamo, da je telo živo. V telesu mrgoli življenje. Celice so žive, to niso le neki krogci, ki se naključno premikajo sem ter tja. 

Odgovorno od nas je, da raziščemo, kaj je dejansko ta spojina, kaj se nahaja v njej, preden jo butnemo vase, ali ne? Torej je ne kot brezglave “ovce” kar špricnemo vase, ker nam to reče prvi “župnik”. “Župnik” je mišljeno kot analogija. Ta “župnik” je danes že vsak politik, da ne govorimo o medijih in tudi zdravnikih, ki so le še podaljšek farmacije, kapitala seveda.

Torej, če naše početje ni odgovorno do sebe, tudi do drugih ne more biti. Kot smo že uvodoma ugotovili, kar delamo proti sebi, delamo tudi proti drugim, direktno ali posredno.

In kaj je s temi “župniki”, ki nas zavajajo, da je neodgovorno do drugih, če ne vbrizgamo tega sranja vase? To mentalno nasilje poznamo že veke in vidimo, kam nas je pripeljalo. Tem osebkom se ne more pisati prav nič dobrega. Nikomur ne želim, da bi bil v njihovi koži, kajti ustvarjajo si zelo težko karmo, saj vplivajo na množice. Hudo trpljenje jim žal ali na srečo ne more uiti.

Svet se zdaj deli in tem, ki sejejo tovrstno in podobno zlo, se ne more pisati nič dobrega. Kali juge je konec, tudi srednjega veka ni več, čeprav bi nas najraje spet stlačili vanj. Na videz jim celo uspeva. Hitlerju je na začetku tudi uspevalo in mnogi so mu nasedli, mnogi so bili zavedeni, za kar so kasneje plačali zelo visoko ceno.

Zdaj se dogaja, da izbiramo stran. Odločamo se ali bomo na strani zla in nasilja ali na strani svobode in “ljubezni”. Prvi poslušajo in sledijo “župnikom”, ki sejejo mentalno in drugačno nasilje, drugi poslušajo sebe in svoje srce.



Tags: