Odgovornost do sebe in drugih

Zadnje dni lahko slišimo napade na tiste, ki so proti ukrepom in proti ceplenju in to od najvišjih državnih predstavnikov kot sta npr. izraelski in francoski premier in marsikdo se še najde v tem košu. Pravijo, da je neodgovorno do drugih in do starejših, če se ne cepimo. Na kaj nas že to spominja?

Na cerkev, ali ne?
Veke so nas strašili, da se spodobi živeti za druge. Ali z drugimi besedami, da se moramo žrtvovati za druge. Kaj to v resnici pomeni?
Žrtvovati se, pomeni, da zanemarimo sebe. Se pravi sebi delamo škodo, saj ne poslušamo sebe, ampak druge, ki nam vsiljujejo svoja pravila. Ali pri temu dejansko pomagamo drugim, ko se žrtvujemo zanje?
V resnici jim škodimo! Kako, se boste vprašali?
Zelo preprosto. Ko se žrtvujemo, jim v resnici ne želimo pomagati, a jim vseeno pomagamo, na račun sebe, ali ne? Oni mislijo, da jim pomagamo iz srca, da smo pristni pri našemu početju. V resnici si v srcu želimo povsem nekaj drugega. Torej jih “zajebemo”. Zlažemo se jim. Prodamo jim laž. Kar je povsem nasprotno od pristnosti.
S tem škodimo sebi, ker ne delamo v skladu s srcem in njim, ker jih “zaslepimo”, saj jim nudimo zlagano pomoč. Torej škodimo sebi in stvarstvu!

Da se vrnemo k odgovornosti. Ali je človek, ki v svoje telo vbrizga spojino, ki je sploh ne pozna, odgovoren?
Tej spojini pravijo cepivo. Vendar cepiva se testira vsaj 12 let preden se jih da v splošno uporabo in ne 6 mesecev kot je s cepivi s katerimi nas danes posiljujejo. Se pravi to sploh še ni cepivo, to je šele eksperimentalna spojina, ki je morda potencialno cepivo.

Včasih smo bili plačani, če smo se prijavili kot testni zajčki cepiv ali bilokaterih zdravil. Obenem so ta potencialna cepiva bila že predtem testirana, in to je bila večinoma končna faza testiranj. Vendar že tu se pojavlja vprašanje, koliko je bilo odgovorno od nas, da smo ponudili svoje telo za jurja ali dva, kolikor so nam pač plačali? Ali nas ne to spominja na prostitucijo?

Danes pa nas posiljujejo, da si to tekočino polno, raje ne bom povedal česa, vbrizgamo vase, in da smo neplačani testni zajčki in to že v začetni fazi samih testiranj.
Ali je to odgovorno od njih, ki nas v to silijo? In ali je to odgovorno od nas, ki na tak način posiljujemo svoje telo in se gremo prostitucije, v imenu zdravja?
Torej ali je odgovorno od nas, da si v telo vbrizgamo to eksperimentalno spojino, s katero nas posiljujejo po vseh mogočih medijih in to po uglednih medijih? Ne vem, če se zavedamo, da je telo živo. V telesu mrgoli življenje. Celice so žive, to niso le neki krogci, ki se naključno premikajo sem ter tja. 

Odgovorno od nas je, da raziščemo, kaj je dejansko ta spojina, kaj se nahaja v njej, preden jo butnemo vase, ali ne? Torej je ne kot brezglave “ovce” kar špricnemo vase, ker nam to reče prvi “župnik”. “Župnik” je mišljeno kot analogija. Ta “župnik” je danes že vsak politik, da ne govorimo o medijih in tudi zdravnikih, ki so le še podaljšek farmacije, kapitala seveda.

Torej, če naše početje ni odgovorno do sebe, tudi do drugih ne more biti. Kot smo že uvodoma ugotovili, kar delamo proti sebi, delamo tudi proti drugim, direktno ali posredno.

In kaj je s temi “župniki”, ki nas zavajajo, da je neodgovorno do drugih, če ne vbrizgamo tega sranja vase? To mentalno nasilje poznamo že veke in vidimo, kam nas je pripeljalo. Tem osebkom se ne more pisati prav nič dobrega. Nikomur ne želim, da bi bil v njihovi koži, kajti ustvarjajo si zelo težko karmo, saj vplivajo na množice. Hudo trpljenje jim žal ali na srečo ne more uiti.

Svet se zdaj deli in tem, ki sejejo tovrstno in podobno zlo, se ne more pisati nič dobrega. Kali juge je konec, tudi srednjega veka ni več, čeprav bi nas najraje spet stlačili vanj. Na videz jim celo uspeva. Hitlerju je na začetku tudi uspevalo in mnogi so mu nasedli, mnogi so bili zavedeni, za kar so kasneje plačali zelo visoko ceno.

Zdaj se dogaja, da izbiramo stran. Odločamo se ali bomo na strani zla in nasilja ali na strani svobode in “ljubezni”. Prvi poslušajo in sledijo “župnikom”, ki sejejo mentalno in drugačno nasilje, drugi poslušajo sebe in svoje srce.



Continue Reading

Kar ni na TV, ne obstaja

Po dolgem času sem odprl “rtvslo.si” portal in hitro opazil novico, da je veliko okuženih in da so trije umrli za Covidom. Članek je pač bil na vrhu, na prvi strani, kar je zadnje čase postalo povsem običajno. Takoj mi je bilo jasno, da ni prav nič čudno, da te je strah, človek moj. Če bereš ali poslušaš te novice na dnevni bazi, te mora biti strah.

Ljudje božji, vedno so ljudje bili okuženi in dnevno umirali, a tega “main stream” mediji nikoli niso pisali, sploh pa ne objavljali na prvi strani. Ali mislite, da bi bilo kaj drugače, če bi pred kakšnim letom pisali 512 ljudi okuženih in trije umrli od gripe? Ali mislite, da bi se kaj manj bali? Ne, ne bi. Ravno tako bi bili prestrašeni. Vendar tega niso počeli in nismo se zavedali, koliko ljudi dnevno umre.

Vendar to moje pisanje ni na “main stream” mediju, torej ne obstaja, nima nobene vrednosti, ali ne? Samo kar je na televiziji obstaja, ali ne?

Pred leti je neka televizija naredila poskus, žal se ne spomnim več katera. Na eni oddaji so rekli da prvim petim, ki pridejo na televizijo, podarijo pralni stroj. Ljudje so tekli. Prvi, ki so prispeli do televizije, so ugotovili, da to ni res, da je to samo poskus in da ni nobenega pralnega stroja. Ko so hodili nazaj, so tistim, ki niso bili tako hitri, to povedali. Vendar ti niso verjeli, morali so se prepričati na lastne oči.

Vidimo lahko, kako so nas oprali, in verjamemo samo še televiziji, da tisti škatli, ki jo vsaki dan gledamo, saj smo jo postavili kot oltar v dnevni sobi. Torej, kar ni na televiziji, ne obstaja!

Manipulacija s strani “main stream” medijev se je vedno vršila. Zlasti, ko je šlo za kakšne pomembne politične odločitve. Vendar tako ekstremno kot se to dogaja danes, na dnevni bazi in to po vsem svetu, pa ne vem, če se je kdaj dogajalo.

Še imamo čas, da odpremo oči in sprevidimo resnico. Vendar ta čas se tanjša in tanjša. To kamor nas hočejo pripeljati, a ne le nas, ves svet, se vse bolj bliža. In zagotavljam vam, da si tega ne želimo, ne želimo si biti tam. Zagotavljam vam, da ne želimo vedeti, kaj pomeni zares biti brez svobode. Zagotavljam vam, da si ne želimo vedeti, kaj pomeni živeti, ne da bi čutili življenje.

Continue Reading

Prepričanja – hrana pekla

Moje prepričanje udari v tvojega. Jaz verjamem, da Bog obstaja. Ti tega ne verjameš. Jaz naredim vse, da bi ti dokazal, da obstaja. Ti narediš vse, da bi mi dokazal nasprotno. Kdo ima prav?

Nekdo, ki verjame v Boga, bo rekel, da imam prav jaz. Tisti, ki ne verjame v Boga, bo rekel, da imaš prav ti. Ker je tvoje prepričanje drugačno od mojega, te vidim kot “bebca”, češ kako si tako butast, da ne vidiš tega, kar vidim jaz. Enako velja zate. Ti prav tako vidiš mene kot “bebca”, ker ne vidim, kakor vidiš ti. 

Opazimo lahko, da zaradi enega enostavnega prepričanja, pride do delitve, kjer te jaz vržem v drugi koš in te ne vidim več sebi enakega, kot sem te morda videl pred tem. Enako velja zate, tudi ti mene vržeš v drug koš. Nastaneta dva pola in boj enega proti drugemu.

Ali Bog obstaja, ali ne, je le eno preprosto prepričanje. Prepričanj je brez konca. In vsakič, ko se poistovetimo z določenim prepričanjem, ustvarimo novo delitev.

V kotlu neštetotih prepričanj, ne more biti miru. Tu so le delitve mene proti tebi. Tukaj ni prostora za ljubezen. Kajti to je podlaga, kjer se rojevajo vojne in boji enega prepričanja proti drugemu.

Če je delitev, potem ni ljubezni. Ljubezen ne pozna delitve. Ko vzamemo katero koli prepričanje za svoje, nam ljubezen spolzi in je ne vidimo več, zakaj kmalu smo ujeti v boju. S prepričanjem smo sebe ločili od drugega, ki ne goji enakega prepričanja. Energijo vlagamo v to prepričanje, ki smo si ga prilastili.

Da ne bo pomote, ljubezen ni mišljena kot zaljubljenost. To sta dva popolnoma različna pojma. Zaljubljenost je pogojena in temelji na poželenju in mislih, ki ustvarjajo in krepijo poželenje. Zaljubljenost tako kot pride tudi gre. Ljubezen ne pozna pogojenosti in nima ne začetka ne konca. Ljubezen je tesno povezana z Enostjo.

Če se vrnemo nazaj, prepričanja, ki jih branimo in jih zagovarjamo, nam požrejo veliko energije in povzročajo delitev v nas in zunaj nas. Pomagajo nas ohranjati v strahu in v peklu, kjer smo neprestano v boju proti drugemu in kjer ne vidimo in ne zaznavamo ljubezni. Ljubezni, ki je najbolj pristno in osnovno stanje obstoja in na kateri je zgrajeno stvarstvo.

Continue Reading