Po dolgem času sem odprl “rtvslo.si” portal in hitro opazil novico, da je veliko okuženih in da so trije umrli za Covidom. Članek je pač bil na vrhu, na prvi strani, kar je zadnje čase postalo povsem običajno. Takoj mi je bilo jasno, da ni prav nič čudno, da te je strah, človek moj. Če bereš ali poslušaš te novice na dnevni bazi, te mora biti strah.

Ljudje božji, vedno so ljudje bili okuženi in dnevno umirali, a tega “main stream” mediji nikoli niso pisali, sploh pa ne objavljali na prvi strani. Ali mislite, da bi bilo kaj drugače, če bi pred kakšnim letom pisali 512 ljudi okuženih in trije umrli od gripe? Ali mislite, da bi se kaj manj bali? Ne, ne bi. Ravno tako bi bili prestrašeni. Vendar tega niso počeli in nismo se zavedali, koliko ljudi dnevno umre.

Vendar to moje pisanje ni na “main stream” mediju, torej ne obstaja, nima nobene vrednosti, ali ne? Samo kar je na televiziji obstaja, ali ne?

Pred leti je neka televizija naredila poskus, žal se ne spomnim več katera. Na eni oddaji so rekli da prvim petim, ki pridejo na televizijo, podarijo pralni stroj. Ljudje so tekli. Prvi, ki so prispeli do televizije, so ugotovili, da to ni res, da je to samo poskus in da ni nobenega pralnega stroja. Ko so hodili nazaj, so tistim, ki niso bili tako hitri, to povedali. Vendar ti niso verjeli, morali so se prepričati na lastne oči.

Vidimo lahko, kako so nas oprali, in verjamemo samo še televiziji, da tisti škatli, ki jo vsaki dan gledamo, saj smo jo postavili kot oltar v dnevni sobi. Torej, kar ni na televiziji, ne obstaja!

Manipulacija s strani “main stream” medijev se je vedno vršila. Zlasti, ko je šlo za kakšne pomembne politične odločitve. Vendar tako ekstremno kot se to dogaja danes, na dnevni bazi in to po vsem svetu, pa ne vem, če se je kdaj dogajalo.

Še imamo čas, da odpremo oči in sprevidimo resnico. Vendar ta čas se tanjša in tanjša. To kamor nas hočejo pripeljati, a ne le nas, ves svet, se vse bolj bliža. In zagotavljam vam, da si tega ne želimo, ne želimo si biti tam. Zagotavljam vam, da ne želimo vedeti, kaj pomeni zares biti brez svobode. Zagotavljam vam, da si ne želimo vedeti, kaj pomeni živeti, ne da bi čutili življenje.

Moje prepričanje udari v tvojega. Jaz verjamem, da Bog obstaja. Ti tega ne verjameš. Jaz naredim vse, da bi ti dokazal, da obstaja. Ti narediš vse, da bi mi dokazal nasprotno. Kdo ima prav?

Nekdo, ki verjame v Boga, bo rekel, da imam prav jaz. Tisti, ki ne verjame v Boga, bo rekel, da imaš prav ti. Ker je tvoje prepričanje drugačno od mojega, te vidim kot “bebca”, češ kako si tako butast, da ne vidiš tega, kar vidim jaz. Enako velja zate. Ti prav tako vidiš mene kot “bebca”, ker ne vidim, kakor vidiš ti. 

Opazimo lahko, da zaradi enega enostavnega prepričanja, pride do delitve, kjer te jaz vržem v drugi koš in te ne vidim več sebi enakega, kot sem te morda videl pred tem. Enako velja zate, tudi ti mene vržeš v drug koš. Nastaneta dva pola in boj enega proti drugemu.

Ali Bog obstaja, ali ne, je le eno preprosto prepričanje. Prepričanj je brez konca. In vsakič, ko se poistovetimo z določenim prepričanjem, ustvarimo novo delitev.

V kotlu neštetotih prepričanj, ne more biti miru. Tu so le delitve mene proti tebi. Tukaj ni prostora za ljubezen. Kajti to je podlaga, kjer se rojevajo vojne in boji enega prepričanja proti drugemu.

Če je delitev, potem ni ljubezni. Ljubezen ne pozna delitve. Ko vzamemo katero koli prepričanje za svoje, nam ljubezen spolzi in je ne vidimo več, zakaj kmalu smo ujeti v boju. S prepričanjem smo sebe ločili od drugega, ki ne goji enakega prepričanja. Energijo vlagamo v to prepričanje, ki smo si ga prilastili.

Da ne bo pomote, ljubezen ni mišljena kot zaljubljenost. To sta dva popolnoma različna pojma. Zaljubljenost je pogojena in temelji na poželenju in mislih, ki ustvarjajo in krepijo poželenje. Zaljubljenost tako kot pride tudi gre. Ljubezen ne pozna pogojenosti in nima ne začetka ne konca. Ljubezen je tesno povezana z Enostjo.

Če se vrnemo nazaj, prepričanja, ki jih branimo in jih zagovarjamo, nam požrejo veliko energije in povzročajo delitev v nas in zunaj nas. Pomagajo nas ohranjati v strahu in v peklu, kjer smo neprestano v boju proti drugemu in kjer ne vidimo in ne zaznavamo ljubezni. Ljubezni, ki je najbolj pristno in osnovno stanje obstoja in na kateri je zgrajeno stvarstvo.